Ne le da je poln beljakovin (23 g/100 g), ki so gradnik biomase in dober vir energije, v fižolu se skriva še ogromno drugih za človeka dobrih učinkovin. Vsebuje vlaknine (20 g/100 g), ki nase vežejo strupe in maščobe ter tako uravnavajo prebavo; nukleinske kisline, ki razpadejo na t. i. nukleotide, iz katerih se gradijo in obnavljajo celice; železo, ki tvori hemoglobin in s tem po krvi prenaša kisik do celic; kalcij, kalij in nekaj vitaminov B. Fižol ima tako en kup zdravilnih učinkovin: pomaga pri težavah z jetri, ledvicami in mehurjem, deluje pomlajevalno na celice, poživlja, odvaja vodo iz telesa ter krepi srce in ožilje.

Naše babice so govorile: “Vsak frž’k ima svoj prd’k.” In res, v črevesju se bakterije lotijo neprebavljenih sladkorjev in pri tem sproščajo pline. Ampak! več kot fižola pojemo, boljše ga bomo prebavili. Zato nov izrek: “En Fržek na dan, odžene prdek stran.”

Čebula že od nekdaj velja za naravno zdravilo za številne težave in bolezni. Z vdihavanjem hlapov pri rezanju čebule se razkužijo sluznice nosne, ustne in žrelne votline in ko si z robčkom otremo objokane oči, na njihovi sluznici ostane živa komaj katera bakterija. Ker se učinkovine razgrajujejo nekaj časa, čebula krepi tudi sluznice v želodcu in črevesju, prav tako pa tudi blaži vnetja v ledvicah, mehurju in sečevodu. Zahvala za to gre alicinu in drugim spojinam, ki vsebujejo žveplo. Vsebuje pa čebula še mnoge druge zdravilne učinkovine: vitamin C, B6, minerale, kot so kalcij, magnezij, natrij, kalij in fosfor, prav tako pa vsebuje polifenole, ki veljajo za izjemno močne antioksidante. Za antioksidante pa vemo, da so ključni pri preventivi za rakava obolenja, srčno-žilne bolezni, osteoporozo ter da izboljšujejo naše razpoloženje, kognitivne funkcije in dom našega imunskega sistema - prebavni sistem.

Paradižnik vsebuje vitamine B, C in E, polifenole, folno kislino, magnezij, kalij, itd. (glej opis pri čebuli), prav zagotovo pa so njegova najslavnejša učinkovina likopeni, od katerih dobi tudi svojo lepo, rdečo barvo. Likopeni so vrsta karotinov, ki varujejo in stabilizirajo membrane naših telsenih celic ter membrane notranjih delov celic, kot so na primer mitohondriji. Sušenje živil je eden od najstarejših in tudi najbolj učinkovitih načinov konzerviranja hrane, saj s sušenjem ohranimo praktično vse zdravilne učinkovine živila. Tako tudi iz suhega paradižnika dobimo slavne likopene: imunski in presnovni mehanizem, ki služi kot oklep pred prostimi radikali.

V ljudskem zdravilstvu so bučna semena prisotna že od začetka. Pomagajo namreč pri preprečevanju nastajanja ledvičnih kamnov, pri moških lajšajo težave s prostato in celo preprečujejo raka na prostati, zdravijo mehur ter preganjajo črevesne zajedavce. Vsebujejo torej kup enih snovi, ki poskrbijo, da naše telo dobro deluje: minerale, kot so železo, magnezij, kalcij, idr.; cink, ki nas varuje pred osteoporozo; vitamin E in B; fitosterole, ki znižujejo raven LDL holesterola in zvišujejo raven HDL holesterola v krvi; vsebujejo kar 30 g beljakovin na 100 g semen; antioksidante, ki nas ščitijo pred prostimi radikali; ter fenolne spojine, ki delujejo protivirusno in protibakterijsko.

Olive vsebujejo veliko maščob, vendar zdravih, nenasičenih, teh ki znižujejo raven “slabega” LDL holesterola in zvišujejo raven “dobrega” HDL holesterola v krvi. Poleg tega vsebujejo vitamine in minerale, kot so železo, baker in kalcij ter veliko v maščobi topnega vitamina E - močnega antioksidanta, ki poleg ostalih antioksidantov v olivah zmanjšuje tveganje za številne kronične bolezni, saj zavira negativne učinke prostih radikalov. V olivah najdemo zelo malo ogljikovih hidratov, zato se jih priporoča ljudem s tako dieto, hkrati pa vsebujejo veliko vlaknin, ki poskrbijo, da naša prebava dobro deluje.

V človeški zgodovini se hren ni uporabljal samo za hrano, temveč tudi kot zdravilo. Njegove učinkovine namreč krepijo naš imunski sistem, izboljšujejo prebavo, znižujejo visok krvni tlak, zmanjšujejo tveganje za raka, delujejo protibakterijsko, razstrupljajo telo in še bi lahko naštevali. Katere so vse te snovi, ki nam tako zelo pomagajo? Vitamin C in antioksidanti spodbujajo delovanje belih krvničk, katero je nujno potrebno za našo naravno zaščito oz. naš imunski sistem. Gorčično olje in vlaknine izboljšujejo delovanje prebave, prav tako pa gorčično olje tudi povečuje prekrvavljenost ter deluje kot antibiotik. Mineral kalij znižuje krvni tlak, antioksidant sinigrin pa preprečuje rast rakavih celic. Ker se ostro gorčično olje absorbira že v dvanajsterniku, ne pride do debelega črevesa, kjer bi poškodovalo našo črevesno floro.

Seveda uporabljamo hladno stiskano oz. ekstra deviško oljčno olje. 100 g oljčnega olja vsebuje 14 g nasičenih, 73 g enkrat nenasičenih in 11 g večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Kaj to pomeni? Za razliko od nasičenih, nenasičene maščobne kisline znižujejo raven “slabega” LDL holesterola ter zvišujejo raven “dobrega” HDL holesterola. Uživanje oljčnega olja torej znižuje krvni tlak ter tako pripomore pri ohranjanju srčno-žilnega sistema v dobri formi. Oljčno olje vsebuje tudi nekatere vitamine, kalcij, kalij, železo, vsebuje pa tudi veliko antioksidantov, ki nas varujejo pred prostimi radikali, glavnimi krivci za rakava obolenja, diabetes, artritis, itd.

Tudi bučno olje, ki ga uporabljamo, je hladno stiskano. 100 g bučnega olja vsebuje 17 g nasičenih maščobnih kislin, 33 g enkrat nenasičenih in kar 40 g večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Zaradi visoke vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin tudi bučno olje odlično vpliva na naše zdravje. Zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni; izboljšuje počutje in spanec, saj se triptofan pretvori v serotonin (hormon sreče) in nato v melatonin (spalni hormon); visoka vsebnost cinka zmanjšuje povečano prostato in pomaga pri inkontinenci, prav tako pa cink skupaj še z vitamini A, E in K pripomore k čvrstejšim lasem. Uživanje bučnega olja blaži simptome med in po menopavzi, blaži vnetja, lajša prebavne motnje in še bi lahko naštevali.

Sončničnega olja uporabljamo precej malo, samo pri peki sladkih piškotov. Tudi to olje je hladno stiskano in ni rafinirano, zaradi česar je bolj bogato z raznimi učinkovinami. Tega olja obstaja več vrst: visoko linolske in visoko oleinske vrste. Slednje vsebujejo 82% enkrat nenasičene oleinske kisline (omega 9), prve pa 66% večkrat nenasičene linolske kisline (omega 3 in omega 6). Sončnično olje je zelo bogato z vitaminom E, antioksidantom, ki ščiti dvojne vezi maščobnih kislin pred prostimi radikali.

Soja kot druge stročnice vsebuje predvsem veliko beljakovin (36g/100g) ter vlaknin (9g/100g). Poleg tega je zelo bogata tudi z vitamini B kompleksa in vitaminom K ter minerali. Kalcij in fosfor skrbita za trdnost zob, kosti in nohtov; kalij skrbi za pravilno delovanje srca in drugih mišic, uravnava krvni tlak ter ustvarja živčne impulze. Magnezij uravnava raven inzulina, sodeluje pri presnovi, odstranjevanju strupov ter krčenju mišic. Železo skrbi za prenos kisika do celic ter za nemoteno tvorbo hemoglobina; cink skrbi za spolni razvoj, plodnost in pravilno rast. Zaradi vseh teh učinkovin nam uživanje soje pomaga pri vseh telesnih procesih.

Četudi spada med žita, vsebuje oves presenetljivo veliko beljakovin (12g/100g), še bolj pa je bogat z vlakninami. Sam po sebi ne vsebuje glutena, vsebuje pa glutenu podobno beljakovino avenin. V njem najdemo visoke vrednosti mangana, fosforja, magnezija, cinka in tudi železa; funkcije teh mineralov se opisane pri sestavku o soji, poleg tega pa je tudi dober vir vitaminov B. Oves tako s svojimi sestavinami čisti naše ožilje in uravnava holesterol v krvi; krepi živčni sistem in s tem pomaga proti živčnosti, utrujenosti in stresu; ter spodbuja delovanje želodca in črevesja in tako poskrbi za urejeno prebavo.

Začinka je sestavljena iz vrtne zelenjave in služi kot ojačevalec okusa ter žlička dodanih vitaminov in mineralov. Čebula vsebuje alizin, žveplovo spojino, ki deluje protibakterijsko, preprečuje okužbe in varuje epitelijalne celice (zunanje plasti sluznic). Ker se ne razgradi prav hitro, še v ledvicah in mehurju blaži vnetja. Peteršilj je izredno bogat z vsemi vrstami vitaminov, predvsem K in C, ter vsebuje veliko železa, kalcija, magnezija in drugih mineralov. Tudi korenje je polno vitaminom, največ vsebuje vitamina A (beta karotin); poleg pa vsebuje še veliko selena, pomembnega mikroelementa za naš imunski sistem. Česen je dober vir vitaminov B kompleksa in vitamina C, od mineralov pa vsebuje velik kalcija, fosforja, predvsem pa mangana. Njegova najbolj slavna učinkovina alizin pobija bakterije in glive ter izboljšuje prekrvavitev. Koleraba vsebuje vseh vitaminov in mineralov po malem, največ pa vsebuje vitamina C. Zelena je bogata z vitamini B6, C in K ter fosforjem. Terpeni v njej ščitijo sluznice vse od ust do sečevoda. Tako kot čebula tudi por vsebuje azilin, ki ščiti celice pred bakterijami in glivami. Od mineralov vsebuje por veliko mangana in železa, med vitamini pa je največ vitamina K, veliko pa tudi vitamina C, B9 in B6.

Začimbe nimajo samo aromatične vlogo: že od nekdaj se uporabljajo v ljudskem zdravilstvu za lajšanje različnih težav. Rožmarin in origano pospešujeta celjenje ran, izboljšujeta spomin in zbranost, pomagata pri želodčnih in jetrnih težavah, delujeta proti okužbam in vnetjem, itd. Za česen je najbolj znano, da je najboljši naravni antibiotik. Kaj to pomeni? Da premaguje razne bakterije, glivice, bacile in tudi viruse. Poleg tega je antioksidant, vsebuje veliko vitamina C ter mineralov mangana, kalcija in fosforja, povrh vsega pa niža krvni tlak in holesterol. Tudi sol je ključnega pomena za delovanje našega telesa. Zaradi pomanjkanja soli lahko pride do nizkega krvnega tlaka in posledično do vrtoglavice in glavobola, natrijevi ioni pa imajo pomembno vlogo v izven celični tekočini ter pri delovanju živčnih celic. (Poznate pojma natrijevo-kalijeva črpalka in akcijski potencial?) Cimet je bogat vir vitaminov E in K ter kalcija, železa, cinka in magnezija. Tudi on niža holesterol, deluje antibakterijsko ter uničuje proste radikale, glavne krivce za nastajanje rakavih celic.